Potrebna količina svežega zraka za prezračevanje bivalnih stavb
Slovenska zakonodaja navaja, da je potrebno število izmenjav zraka za prezračevanje stavb, ko v njih ni stanovalcev 0,2 hˉ¹. Tako se redčijo onesnaževala, ki jih oddajajo snovi in naprave. V času, ko so v stavbi ljudje, pa mora biti zagotovljenih 0,5
izmenjav na uro. V kolikor to ne zadošča potrebni količini svežega zraka na osebo (20 do 40 m³/h na osebo),
se mora število izmenjav povečati.
Ker po predpisih danes lahko vgrajujemo le stavbno pohištvo z visoko tesnostjo (razreda tesnosti 3), ob zaprtih oknih ne moremo zagotoviti potrebne količine svežega
zraka, kar običajno lahko v starejših stavbah. Na zaznano slabo kakovost zraka se
uporabniki odzovejo z odpiranjem oken. Ta pogosto ostajajo odprta ne glede na kakovost zraka kar vpliva na rabo energije v stavbi.
Zato je primernejše mehansko prezračevanje z uravnavanim delovanjem ventilatorja (najpogosteje na osnovi vlažnosti zraka, ki je
dober kazalnik splošne onesnaženosti zraka). Še učinkovitejše je mehansko prezračevanje z rekuperatorjem, ki prenaša toploto iz
zavrženega zraka na sveži. Tako lahko zmanjšamo toplotne izgube stavbe zaradi prezračevanja, odvisno od vrste rekuperatorja,
med 50% in 90%. Naravno prezračevanje stavb je torej dovoljeno, ni pa energijsko učinkovito!
Način in sistemi prezračevanja v Celici
V Celici uporabljamo, poleg naravnega prezračevanja, dva sistema mehanskega prezračevanja.
Posebej je zasnovano naravno prezračevanje bivalnega dela in mansarde, ki se uporablja v času,
ko Celice ne ogrevamo. Okno v steni ima manjši del, ki lahko ostane odprt tudi ob padavinah ali,
ko v Celici ni stanovalcev, strešno okno pa prezračevalno odprtino z zaščito pred padavinami.
Zaradi velike razlike v višini med oknoma, je naravno prezračevanje intenzivnejše kot sicer.
Bivalna enota z mansardo ima vgrajen tudi sistem za mehansko prezračevanje.
Sistem je vgrajen v zunanjo steno in zaradi prosojnega pokrova omogoča tudi
toplozračno ogrevanje s sončno energijo. V bivalni enoti sta nameščena
razvodna kanala za odvzem zavrženega in vpih svežega zraka. V obeh kanalih
sta vgrajena ventilatorja in loputi, ki preprečujeta nekontrolirano
prezračevanje. Sistem se vklopi glede na temperaturo svežega zraka, ki se
segreje s sončno energijo in vsebnost CO2 ter lahko hlapnih ogljikovodikov
(VOC) v zraku v Celici. Več v o tem: >monitoring >centralni nadzorni sistem.
<
>
Kanala sta izdelana iz porozne snovi, njuna dolžina pa omogoča primerno absorpcijo hrupa, ki ga oddajata ventilatorja.
Nivo zvočnega tlak se ob delovanju poveča za manj kot 5 dB in ne presega 35dB, kar ustreza zahtevam v spalnih prostorih.
Več o tem: >monitoring > poročila.
Sanitarna in tehnološka enota sta prezračevani z mehanskim sistemom z vgrajenim rekuperatorjem, ki je izdelan iz dveh zaporednih
ploščnih prenosnikov toplote. Tako dosežemo bistveno višjo učinkovitost vračanja toplote. Emisije hrupa smo pri tem sistemu zmanjšali
z zvočno izoliranim ohišjem.
<
>
Učinkovitost sistemov mehanskega prezračevanja
Pri mehanskem prezračevanju energijsko učinkovitost sistema presojamo na osnovi učinkovitosti prenosa toplote v rekuperatorju
in glede na količino električne energije potrebno za delovanje sistema (ventilatorjev in krmilne enote).
Učinkovitost vračanja toplote sistema za prezračevanje bivalne enote je med ~ 50% v nočnem času do 200%+ ob jasnem vremenu,
saj se zrak predgreva s sončno energijo. Zaradi dveh zaporedno vgrajenih ploščnih prenosnikov s prečnim tokom zraka
(tako imenujemo primer, ko sta tokova zavrženega in svežega zraka v prenosniku med seboj pravokotna), pri sistemu za mehansko
prezračevanje sanitarne in tehnološke enote, se učinkovitost prenosa toplote poveča na 90%. V obeh sistemih smo uporabili
ventilatorje z enosmernim 24 V motorjem in močjo 5 W. Tako smo dosegli, da je razmerje med
preneseno toploto in rabo električne
energije (COP) med 23 in 28, kar presega zahteve za sisteme, ki jih vgrajujemo v
pasivne stavbe.
